Lahko kiti pomagajo odgovoriti na vprašanje, kako upočasniti staranje?

Grenlandski kit ima z 200 leti največjo življenjsko dobo od vseh sesalcev. A kako tem 80-tonskim velikanom uspe preživeti tako dolgo, doslej še ni bilo povsem pojasnjeno.

Zdaj, ko so znanstveniki našli namige za odgovor, že pripravljajo načrte, kako bi enak biološki mehanizem morda uporabili tudi pri ljudeh, poroča Guardian. Če bi to uspelo, pravijo, bi se odprle možnosti za spodbujanje zdravega staranja ter zaščito organov in tkiv med operacijami in presaditvami.

"Hoteli smo razumeti mehanizme izjemne dolgoživosti grenlandskega kita, najdlje živečega sesalca," je povedala profesorica Vera Gorbunova, biologinja z Univerze v Rochesterju v New Yorku. "Ugotovili smo, da je morda del mehanizma v zelo natančnem in učinkovitem popravljanju prelomov v DNK," je pojasnila za Guardian.

Vsa živa bitja tekom življenja utrpijo poškodbe DNK. Celice poskušajo te poškodbe popraviti, vendar popravila niso vedno učinkovita. Zaradi tega se z leti kopičijo mutacije, kar povečuje tveganje za raka in pospešuje staranje s poslabšanjem delovanja celic in tkiv.

Gorbunova in njeni sodelavci so ugotovili, da so grenlandski kiti še posebej učinkoviti pri popravljanju vrste poškodbe, pri kateri se prelomita obe verigi dvojne vijačnice DNK. Posledično njihovo telo kopiči bistveno manj mutacij. Znanstveniki po besedah Gorbunove ugotavljajo, da so takšna popravila zelo pomembna za dolgo življenje.

Skrivnost? Mraz

V nizu eksperimentov na kitovih celicah so pokazali, da je popravljanje DNK okrepljeno s pomočjo proteina, imenovanega CIRBP, ki se sprošča ob izpostavljenosti mrazu. Grenlandski kiti vse življenje preživijo v arktičnih vodah in proizvedejo kar stokrat več CIRBP kot ljudje.

"Ta strategija, ki ne odstranjuje poškodovanih celic, ampak jih natančno popravlja, morda prispeva k izjemni dolgoživosti in nizki pojavnosti raka pri grenlandskih kitih," so raziskovalci zapisali v reviji Nature.

Ekipa je nato raziskala, kaj se zgodi, če raven CIRBP povečajo v človeških celicah. Dvig ravni proteina je podvojil delež prelomov dvojne vijačnice, ki so jih celice uspele popraviti. Dodatni poskusi na mušicah so pokazali, da je več CIRBP podaljšalo njihovo življenjsko dobo in povečalo odpornost na mutacije, ki jih povzroča sevanje.

To po pisanju Guardiana nakazuje na to, da je tudi pri ljudeh še možnost za izboljšave. "Ljudje so nekoč mislili, da popravljanja DNK ni mogoče izboljšati, da je že optimalno – a kiti to počnejo bolje kot mi," je povedala Gorbunova.

Kolikšen delež pri dolgoživosti grenlandskega kita ima prav DNK-popravljanje, še ni znano, a raziskovalci zdaj vzgajajo miši z višjo ravnjo CIRBP, da bi preverili, kako dolgo bodo živele. Prav tako želijo testirati, ali imajo plavalci v mrzli vodi ali tisti, ki se tuširajo s hladno vodo, višjo raven tega proteina in kako dolgo ta učinek traja.

"Ugotoviti moramo, ali je dovolj že kratkotrajna izpostavljenost mrazu, a raziskovali bomo tudi farmakološke načine, kako doseči enak učinek," je dodala, saj da se "nekateri pač ne želijo potapljati v ledeno vodo."